Ko ti dvigne pritisk


Obiski pri ginekologu med nosečnostjo so seveda dobri za spremljanje nosečnosti, vendar znajo biti še kako naporni. Kar pošteno se vprašajmo – kateri nosečnici se da po več ur sedeti v čakalnici, polni naveličanih ljudi, do te čakalnice pa je morala po možnosti prehoditi še več kot dvajset stopnic? Da ti dvigne pritisk! Dobesedno. In ravno zaradi tega merjenja pritiska in lulanja v lonček je morala priti tja. Je to res potrebno čisto vsakič??

Ne samo iz strokovnega vidika, tudi iz lastne izkušnje vam lahko napišem, da ja. Visok krvni tlak, otekanje okončin (edemi) in beljakovine v urinu so namreč znaki nosečnostne bolezni, ki se imenuje preeklampsija. Ta se lahko kaže na različne načine. Lahko ima nosečnica le povišan krvni tlak, lahko so temu pridruženi še edemi ali pa je kar vse troje hkrati. Simptomi, na katere morajo biti nosečnice pozorne, so:

  • Glavobol
  • Bolečine v trebuhu
  • Kratka sapa ali tiščanje v žlički
  • Slabost in bruhanje
  • Zmedenost ali nervoznost
  • Težave z vidom

Strokovnjaki še vedno ne poznajo vzroka zanjo, najverjetneje pa je vzrok v posteljici. Faktorji, ki vplivajo na tveganje za preeklampsijo so:

  • Predhodna preeklampsija
  • Večplodna nosečnost
  • Kronična hipertenzija, sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni, transplantacija
  • Prva nosečnost
  • Debelost in ITM nad 30
  • Starejše od 40 in mlajše od 18 let
  • Preeklampsija v družini
  • Sindrom policističnih jajčnikov
  • In-vitro fertilizacija
  • Anemija srpastih celic

Bolezen je zelo težko hitro odkriti, pojavi pa se po 20. tednu nosečnosti in lahko tudi do 6 tednov po porodu. Kakšne pa so njene posledice? Zviša krvni tlak, poškoduje ledvice in jetra, lahko povzroči probleme pri strjevanju krvi, pljučni edem, tveganje za možgansko krvavitev, epileptične napade in če se ne zdravi tudi smrt matere in/ali otroka. Okvari pretok krvi skozi posteljico, kar povzroči slabšo rast otroka, pogosto so tudi prezgodaj rojeni.

Pa zdravljenje? Zaenkrat je edino zdravilo za preeklampsijo prekinitev nosečnosti (vaginalni porod ali carski rez) in odstranitev posteljice iz materinega telesa.

Kot sem že napisala, imam tudi lastno izkušnjo s to boleznijo. Pojavila se mi je, čeprav nimam nobenega od faktorjev tveganja, imela sem že eno zdravo nosečnost in normalen porod. Razvila pa se je tako hitro, da mi žal tudi pregled pri ginekologu ni pravočasno pokazal, da se kaj dogaja. Zelo hitro se mi je razvili edemi, visok krvni tlak in proteini v urinu in tako se je moja nosečnost končala točno en teden po zadnjem pregledu, v 28. tednu.

K sreči se je vse dobro izteklo. Moja punčka je takoj zajokala in je bila toliko stabilna, da sem jo lahko poljubila, preden so jo odpeljali na intenzivno nego in terapijo novorojencev. Ni imela nobenih posledic, le bila je zelo majhna in nezrela, zato je bila še več tednov v inkubatorju. Jaz pa sem bila prve dni po porodu še vedno v nevarnosti za kakšen eklamptični napad, zato so mi dajali zdravila in infuzije. Posledično sem se še nekaj časa počutila zelo slabo in sem bila še bolj otečena, kot prej. Prvi dan sploh nisem nič spala, kasneje pa mi je nekajkrat tlak zaradi zdravil tako padel, da sem se skoraj onesvestila. Nekaj časa sem tudi težko vstajala zaradi rane po carskem rezu. Po osmih dneh, ko se je stvar normalizirala, sem lahko odšla domov, srečna, da bom lahko spala v svoji postelji in si odpočila. Seveda pa se nisem, ker je prišlo na vrsto črpanje mleka za mojo nedonošenko, dostavljanje v porodnišnico, kasneje kengurujanje dvakrat na dan, doma pa skrb za starejšo hčerko… ampak o tem kdaj drugič.

Na koncu vam lahko samo še položim na srce: če imate kakršno koli težavo oziroma se vam zdi, da nekaj ni v redu z vami ali vašim otročkom, pokličite vašega ginekologa ali se pojdite pokazat v porodnišnico. Pa čeprav je na koncu vse v redu in le komu dvignete pritisk.

Priporočeno branje o preeklampsiji:

http://www.zurnal24.si/veste-kaj-je-preeklampsija-clanek-43239

http://www.preeclampsia.org/